Foto, Filip Lucjan

Občutek imamo, da se je svet ustavil. Kako zdaj s tem, glede na to, da se za to nismo sami odločili, pa nas je strah, da bi tam za ovinkom naleteli na cestno zaporo, ki jo straži covid19? 

Mimo je prvi teden, ko nas je večina prisiljena delovati v krogu ‘svojega dvorišča’. Nekateri lahko opravljajo svoje delo od doma, drugi pač ne. V domišljiji in na spletu smo lahko dobesedno kjerkoli, fizično pa smo – v krogu svojega dvorišča. Občutek imamo, da se je svet ustavil. Psihologi so ugotovili, da se človeški notranji ‘motor’ počasi zaustavlja in po cca 10 dneh preide v prosti tek. Denimo, da je kazalnik navora na nuli, hitrost je na nuli in izgleda, da bo tako ostalo še kar nekaj časa. Parkirani smo, motor pa ‘laufa’.

Na situacijo lahko seveda pogledamo iz toliko zornih kotov, kot je točk na krožnici. Če pa zmanjšamo izbor na minimum, se lahko odločimo za dva pristopa: kaj je v tem negativnega in kaj je v tem pozitivnega. Sami se odločamo, kateri pristop bomo izbrali.

Sem terapevtka pozitivne psihoterapije, zato sem že po strokovnem ‘defoltu’ naravnana na pozitivni pristop.

V minulih dneh ste, denimo, opravili vsa ‘zamudna’ opravila v in okrog doma, opravili ste tudi tekoča opravila, zdaj pa strmite v – kaj že? V takšnih situacijah je seveda neizogiben pogled naprej. Pogled v prihodnost. In prvič v življenju vseh nas smo se znašli pred neznanim. Nihče od nas ne more z gotovostjo trditi – tako bo. Zato je to situacija, ki plaši. Občutimo strah in tesnobo. Če bi vam rekla, da naj vas ne bo strah, bi delovala proti naravi. Strah je v tem trenutku naravno čustvo. Ozavestimo ga, sprejmimo ga, dovolimo si čutiti strah, ne bežati pred njim. Na takšen način ga potem lahko obvladujemo. Če bežimo, smo strahu prepustili nadzor nad situacijo. Verjemite, strah, ki nima šefa nad seboj, ni ravno kompetenten za trezno odločanje.

Najprej ozavestite, kako se strah in tesnoba kažeta v vašem telesu. Katere mišice so napete, je telesna drža bolj sključena, dihate hitro in plitvo? Sta utrip srca in krvni tlak povišana, se več potite? Ne spite dobro, se zbujate, se je spremenila prebava? Jeste več ali manj, kot običajno? Ste razdražljivi, vam smešne stvari niso več smešne?

Potem vam svetujem, da izvajate naslednje vaje:

  1. S hrbtom se naslonite na steno ali sedite na stol s trdno oporo za hrbet. Ostanite tako nekaj minut in ozavestite oporo na hrbtu. Ta vaja daje občutek prisotnosti in trdnosti.
  2. Prhajte kot to počnejo konji. Sprostite čeljust, naj se vam rahlo povesi in prosto visi. Začnite stresati z glavo in spuščati zrak skozi ustnice. Brez zadržkov, močno!  Ne skrbite, če ob tem ‘stuširate’ okolico – saj v bližnji okolici okrog vas ne sme biti ljudi 😊.  Namreč, tesnoba in stres se na fizičnem nivoju najprej kažeta kot zategnjene ustnice in čeljust in s sproščanjem le teh, bo sproščena tesnoba.
  3. Tresite telo kot to počne pes, ki pride iz vode. Najprej roke, potem noge, potem glavo in zgornji del telesa, na koncu pa celotno telo. Vaja pomaga sproščati tesnobo in naraščajoči strah. Ko naši možgani zaznajo nevarnost, se izklopi delovanje možganske skorje, ki je zadolžena za logično razmišljanje. Vklopi pa se delovanje ‘kuščarjevih’ možganov, ki so zadolženi za nagonsko delovanje. Preko stresnih hormonov mobilizirajo energijo v telesu, da se lahko soočimo z nevarnostjo. To pomeni, da imamo dodatno energijo za boj ali beg. Z bojem ali z begom sprostimo energijo. Vendar – zdaj se nahajamo v situaciji, ko ne moremo oz. ne smemo na običajne načine sproščati te energije, zato ostaja v telesu in smo samo še bolj tesnobni. Vaja otresanja je v takšnih situacijah zelo učinkovita. Lahko jo izvajate stoje, sede ali leže.  Tresenje je pomembno, ker sproščamo energijo, ki so jo nakopičili stresni hormoni. S tem ozaveščenim tresenjem smo sprostili energijo in aktivirali možgansko skorjo, s tem pa logično mišljenje.  Prevzeli smo nadzor!

V izvajanje teh vaj vnesite čim več humorja. Pretiravajte, spreminjajte tempo, znotraj družine tekmujte med seboj, omislite si duhovite nagrade…

Ko imamo nadzor nad seboj, ko vemo da nas je strah in da je to naravno, se lahko lotimo še drugih področij. Ker so obvezna opravila že opravljena, se zdaj lahko lotimo stvari, za katere prej ni bilo nikoli časa ali pa stvari, na katere prej ne bi nikoli niti pomislili. Ki so popolnoma izven vašega referenčnega okvirja. Ker – kaj pa lahko izgubite? Če že moramo opisati to stanje kot čakanje na to, da pandemija mine, lahko ta čas spremenimo v raziskovanje.

Če med številnimi nasveti, kaj vse bi lahko počeli, ne najdete nič dovolj mikavnega, začnite raziskovati znotraj sebe. Pojdite v preteklost in se spomnite stvari, ki ste jih radi počeli kot otrok. Ko ste še bili radovedni brez zadržkov. Npr. kako lahko narišem miniaturno sliko na plutovinasti zamašek; restavriram pradedkovo kolo, ki je že leta tam v drvarnici; spolstim volnene copate za božično darilo; v eni jedi združim sestavine, ki veljajo kot nezdružljive… dovolj, zaneslo me je, najbolje bo da sami poiščete! Dovolj bo že, da opazujete otroke, oni so neusahljiv vir ustvarjalnosti!

Pri raziskovanju vam naj bo vodilo – ko ob izvajanju neke dejavnosti pozabite na prostor in čas, ste zadeli terno! Pozitivna psihologija to stanje imenuje flow. Torej, če do zdaj še niste imeli priložnosti poiskati svoj flow, pojdite in ga poiščite sedaj. S tem namreč polnimo svoj notranji rezervoar energije!

Takrat, ko bo pandemija mimo, bomo zapustili svoja ‘parkirišča’ in se vključili v ‘promet’, s spočitimi in ogretimi motorji, ‘natankani’ do vrha! In vsaj brez tega strahu, da bi naleteli na cestno zaporo, ki jo straži covid19.

Zavedajte se, da bomo na osebnem nivoju šele takrat lahko realno ugotavljali, kako naprej. Do takrat pa – ostanite v cvetju!

Irma Žuman univ. dipl. psih. cCPP

 

#pandemija #covid19 #strah #negotovost #poiščisvojflow #flow #notranjirezervoarenergije #raziskovanje #ustvarjalnost