Pred dvema letoma sem si formiral trop ovac JS pasme, ki ga trenutno sestavlja 39 ovac in 1 oven. Lansko leto spomladi, ko je bila na vrsti prva »striža«, sem na pomoč poklical profesionalnega strižca. Sedaj se mi je ponudila priložnost, da se te veščine tudi sam naučim. Na vabilo Ivana Pečovnika, predsednika ovčerejskega društva Raduha, da se v začetku marca udeležim tridnevnega tečaja striženja ovac po »Bowenovi metodi« na kmetijah v Zgornje Savinjske doline, sem se z veseljem odzval.
Prvi dan je tečaj potekal na kmetiji Matk v Matkovem kotu. Že na poti tja sem bil zelo vesel, da bom ponovno obiskal kmetijo, kjer sem pred slabima dvema letoma kupil prve ovce za svoj trop in ki jo obdaja čudovita narava in panorama, nad katero sem vedno znova navdušen.
Do kosila so strigli samo inštruktorji iz skupnosti Longo maï, ki so počasi predstavljali različne položaje metode striženja. Pravilna tehnika je pomembna zato, da pri delu ne bremenimo telesne drže, kar pomeni, da nas tudi po celodnevnem delu ne boli križ, oz. kakšen drugi del telesa. Kmalu je napočil čas, ko je vsak udeleženec tečaja ostrigel svojo prvo ovco, tokrat sicer še brez škarij. Za začetek smo namreč vadili pravilne položaje ovce pri striženju, predstavljena pa je bila pravilna nega parkljev. Prikaz in izkušnja kakovostnega sortiranja volne nam omogoča nadaljno predelavo surovine – volne v dobre izdelke.
Po kosilu je šlo zares. Začela se je »striža«, tokrat s škarjami. Sprva je šlo zelo počasi, saj je bilo potrebno osvojiti občutek za škarje, predvsem pa postavljati ovco v pravilne položaje. Kljub temu, da smo še zjutraj bili čisti začetniki, smo do večera ostrigli vse Matkove ovce.
Tečaj smo naslednji dan nadaljevali na kmetiji Jeročnik v Lučah. Vaja dela mojstra, »striža« nam je namreč šla čedalje bolje od rok. Ta dan smo se naučili tudi, kako se brusi nože in kako se pripravi oprema za striženje.
Zadnji dan smo tečaj začeli na kmetiji Kugovnik, zaključili pa na kmetiji Prušnik na Ljubnem ob Savinji. Bili smo kar presenečeni, ko so ob 18. uri zvečer bile postrižene vse živali na obeh kmetijah. Sledila je podelitev potrdil, ki jih je v družbi strokovne vodje tečaja Beate Kauer in Vide Matk, predsednice društva Bicka, podelil predsednik LAS ZSŠD in župan občine Ljubno ob Savinji Franjo Naraločnik. Vzdušje je bilo enkratno in kar težko se je bilo posloviti.
Sam sem zelo hvaležen za pridobljeno znanje, ki ga bom s pridom izkoristil na svoji kmetiji. V bistvu sem ga že. Nekaj dni po tečaju sem začel s »strižo« svojega tropa, pri tem pa mi je pomagala udeleženka tečaja Ksenja. Volna, ki sva jo ostrigla bo namenjena za filcane izdelke društva Bicka. Na ta način bo volna, ki so jo pridelale naše ovce, zaživela v novi, lepi in uporabni obliki. S tem zavedanjem sem začutil še večje spoštovanje do naših lepih živali.

Klemen Petek